mu je kdo kaj rasshaljiviga ali soperniga ſloril ali rekel; in je ſvoje sopernike le ſhe bolj ljubil, kakor druge ljudi, in nikdar od njih hudo govoril, in tudi ni terpel, de bi bil kdo drugi hudo od njih govoril, ampak jih je sagovarjal in je njih dobre laſtnoſti ſkasoval. Zerkev ſ. Hieronima mu je na sadnje tako prijetna in ljuba poſtala, de je zelih trideſet lét v’ nji oſtal; in bi bil tudi do ſmerti tamkej oſtal, ko bi mu ne bili ſveti ozhe papesh ſami sapovedali, drugam iti.
»Uzhite ſe terpeti is ljubesni do Boga, bres de bi ljudje sa to vedili.« — Pravi ſ. Teresija.
Skrito, radovoljno in le Boga snano terpljenje mu je gotovo nar bolj dopadljivo; sakaj tako terpljenje je zhiſto in kerſhanſko, ker pride le is ljubesni do Boga, in ne is laſtne ljuhesni, ktera vzhaſi tudi nevernike, ki Boga ne posnajo, perganja, de kako veliko ozhitno terpljenje s’ prezhudno poterpeshljivoſtjo in ſtanovitnoſtjo preſtojé, ker vejo, de ſi bodo s’ tem veliko poſvetno hvalo in zhaſt perdobili. — Kar je Jesuſ od drugih dobrih del rekel, to tudi od poterpeshljivoſti velja, de kdor savolj ljudi dobre dela opravlja, she na tem ſvetu ſvoje plazhilo sadobi, in ga tedaj od Boga ne bo prejel, kdor pa na ſkrivnim, le savolj Boga, kej dobriga ſtori, bo od Boga vezhno plazhilo sadobil.[1]
Sveſt boshji ſlushabnik je enkrat v’ véliki petik Kriſtuſa proſil, de naj mu gnado da, kej sa-nj terpeti. Njegova proſhnja je bila uſliſhana, in je po tem zel zhaſ ſvojiga shivljenja
- ↑ Mat. 6.
