ſe je mozhno rasveſelil; in ker ſe je tiſti, ki mu je to novizo perneſel, sazhudil, mu je leta poterpeshljiv boshji ſlushabnik rekel: Sdaj vidim, de me Bog ljubi, ker me po poti ſvojih nar ljubſhih prijatlov vodi.
»Zhe Mojseſovo palizo na tleh pogledaſh, je oſtudna kazha,[1] zhe jo pa pogledaſh v’ Mojseſovih rokah, je isvirk velikih zhudeshev.[2] — Ravno tako je s’ teshavami in sopernoſtmi. Zhe jih ſame sa ſebi premiſliſh, ſo ſtraſhne; zhe jih pa v’ boshji volji in previdnoſti premiſliſh, ſo ljubesnive in prijetne.« — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi.
S. Marija Magdalena de Pazzi je vezhkrat rekla, de miſli, de ni na ſvetu takó hude sopernoſti, ali takó grenkiga terpljenja, de bi ga ona s’ veſeljem ne preſtala, kakor hitro bi ſposnala, de je boshja volja, de naj ga terpí. — Torej kadar je bila ſhe tako hudo bolna in polna bolezhin, ſe je prezej rasveſelila, kadar ji je kdo rekel, de to po boshji volji terpí.
»Kadar imamo terpeti bolezhine, sopernoſti in revſhino, in kadar ljudje gerdó s’ nami ravnajo, ſpomnimo ſe prezej terpljenja naſhiga Svelizharja, in po tem ſe nam bo naſhe terpljenje kmalo manjſhi sdelo. In zhe ſo naſhe bolezhine ſhe tako velike, ſe nam bodo roshe sdele, in njegovo terpljenje ternje.« — S. Franziſhk Salesi.
Bil je imenitin goſpod, ki je imel veliko sanizhevanja in kriviz terpeti, ſhe zlo od ſvojih
