podloshnih; in jih je vſe voljno in mirno preterpel. Kadar je bil vpraſhan, kako samore tako poterpeshljiv biti, je rekel: Kadar mi kdo kej rasshaljiviga rezhe ali ſtori, nozhem v’ to miſliti, ampak obernem ſvoje miſli prezej v’ tiſto veliko rasshaljenje, ktero je Sin boshji od ſvojih ſtvari prejel, in pravim ſam per ſebi: Ko bi ti leti ljudje tudi sa uh dajali, bi to ſhe vſe nizh ne bilo proti sanizhevanju in rasshaljenju, kteriga je tvoj Goſpod in Svelizhar prejel in voljno preterpel. — Reſ je, je dalje rekel, de vzhaſi per sanizhevanji in rasshaljenji veliko nejevoljo obzhutim, ktera ſe hozhe v’ meni vsdigniti; ali prezej ſvoje miſli na kako enako rasshaljenje obernem, ki ga je Jesuſ preſtal, in tako dolgo ſvojih miſel od tega ne odvernem, dokler ne zhutim, de je vſa nejevolja preſhla.
Poboshna goſpa je bila hudó bolna, in je nesnane bolezhine obzhutila; ena njenih prijatliz ji je tedaj podobo krishaniga Jesuſa v’ roke podala, rekozh: Proſi Jesuſa, de naj te reſhi od tih bolezhin. Ali goſpa je odgovorila: Sakaj ga bom sato proſila? Miſliſh de shelim is krisha ſtopiti, ker imam v’ rokah podobo Josuſa, ki je do ſmerti na krishi oſtal? Bog me tega varuj! She vezh shelirn sa-nj terpeti, ki je toliko same terpel.
»Kadar premiſlim, kolikanj je Jesuſ terpel, ker vender ni zlo nizh terpeti saſlushil, reſ ne vem, kje imam pamet, zhe ſe pertoshim savolj ſvojiga terpljenja, ali zhe miſlim, de ga niſim saſlushila.« — Pravi ſ. Teresija.
S. Ludvina je zelih oſim in trideſet lét bolna bila, in je vedno bolezhine v’ vſih udih obzhutila;
