v’ vſih rezheh terdno v’ Boga saúpali, in njih ſerze je bilo v’ ſvetim miru. — Bere ſe, de ſe je ſ. Hugo ſhkoſ enkrat po nozhi grosno bal, de bi ſe neka neſrezha ne pergodila, in ſe ni prezej ſpomnil boshje dobrote in previdnoſti; ali kmalo po tem je ſposnal, de ni prav, de ſe boji, ſe je ſkèſal ſvoje smote, in je s’ velikim saupanjem rekel: Sakaj ſe le bojim! Bog je obljubil, de nam bo na ſtrani ſtal v’ vſih nadlogah in neſrezhah. Ni ſe mi tedaj nizh bati; kar ſe bo sgodilo, to bo nar boljſhi sa-me.
Od ſvete Rose is Lime v’ Ameriki ſe bere, de je bila v’ ſvoji mladoſti grosno bojezha, tako de ſi ni upala po nozhi nikamer bres luzhi iti. Pergodilo ſe je pa, de je enkrat svezher dolgo molila v’ zelizi, ki jo je na vertu ſvojih ſtariſhev imela. Njena mati, ki je bila ravno tako bojezha, je sazhela ſkerbeti sa ſvojo hzher, in je shelela do nje priti, pa ſi ni upala ſama zhes vert iti do zelize. Kadar je njeni mosh domú priſhel, ga je proſila, de naj s’ njo gre. S. Rosa je bila tako samiſhljena v’ molitev, de ni nizh drusiga miſlila; ali kadar je vidila ſvoje ſtariſhe, ki ſo jo priſhli iſkat, ſe je ſpomnila, de mora she posno biti, in je s’ njimi v’ hiſho ſhla. Po poti je pa to miſel imela. Glej, moja mati je tako bojezha, kakor jeſt, in ſi ni upala ſama po-me priti; le v’ druſhnji ſvojiga mosha ſi je upala priti. Jeſt pa ſim ſhe smiram tako bojezha, deſiravno me moj ljubesnivi Shenin Jesuſ povſod ſpremlja, in me nikoli ſamé ne puſti. Sakaj me je tedaj ſtrah! — Leto premiſhljevanje je ſ. Roso tako v’ saúpanji poterdilo, de po tem ni bila vezh tako bojezha.
