»Bog je vſigamogozhin, torej mu nobena rezh ni nemogozha; Bog je neſkonzhno moder in vſigavedin, torej mu nobena rezh ni nesnana, ne ſkrita; Bog je neismérjeno dober, torej vſe to sheli, kar nam je sareſ dobro. — Ali bi ne imelo vſe to naſhe saúpanje do Boga popolnama poterditi?« — Tako piſhe sveſti ſlushabnik boshji Skupoli.
Serze ſvetiga Franziſhka Salesja je bilo tako polno terdniga saúpanja do Boga, de je smiram mirno in sadovoljno shivel, tudi v’ nar vezhih neſrezhbah in nadlogah; in je vezhkrat rekel, de ne sapopade, kako samore kritljan, ki v’ praviga Boga veruje, drugazhi miſliti, kakor de vſe to, kar Bog perpuſtí, je prav, in nam ſlushi v’ svelizhanje.
»Gotovo ſmo preprizhani, de naſ reſnize ſvete vere ne morejo goljfati; in vender nizh prav ne snamo va-nje saúpati, in ſmo bolj perpravljeni saúpati v’ beſede ljudi, in v’ obljube goljſiviga ſvetá. In ravno sato tako malo naprej pridemo v’ zhednoſtih, in tako malo ſtorimò sa boshjo zhaſt.« — Pravi ſ. Vinzenz.
Svetniki boshji ſo le po tem vezhno shivljenje sadobili, ko ſo ſe na boshjo beſedo bolj sanaſhali, kakor na beſede ljudi, in ſo bolj Bogu verjeli, kakor goljufnimu ſvetu, ker ſo vedili in dobro premiſlili, de nebó in semlja bota preſhla, boshja beſeda pa vezhno oſtane. — Jesuſ je rekel, de on je pot, reſniza in shivljenje;[1] to je, de njegova beſeda nam pravo pot v’ nebeſa kashe, njegova beſeda nam gotovo
- ↑ Jan. 14, 6.
