Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/92

Stran je bila lektorirana


S. Franziſhk Seraſinſki je bil poſebno prav preprizhan od te reſnize; in je tudi ſvoje tovarſhe uzhil, popolnama v’ vſih rezheh v’ boshjo previdnoſt saúpati. Kadar je kteriga ſvojih tovarſhev kam poſlal, mu ni nikoli druge popotnize dal, kakor te beſede ſvetiga piſma: Versi na Goſpoda ſvojo ſkerb, in on te bo preshivil[1]. — In kadar ga je Rimſki papesh vpraſhal, kako ſe on in njegovi tovarſhi preshivé, mu je odgovoril: Sveti ozhe! naſha mati (to je: obljuba revſhine) je reſ grosno revna; ali naſh ozhe (to je: dobrotljivi Bog) je neisrezheno bogat.

»Kdor Bogu ſlushi s’ zhiſtim ſerzam, in kdor v’ nemar puſti ſvoj laſtni dobizhek in vſe kar je zhaſniga, in le boshjo zhaſt iſhe, bo smiram ſvoje opravila in dela po ſrezhi opravil, poſebno takrat, kadar po zhloveſhki previdnoſti ni nobeniga dobriga upanja; sakaj opravila v’ ſlushbi boshji ſo povsdignjene zhes vſo zhloveſhko previdnoſt, ker jih neſkonzhna boshja previdnoſt vlada.« — Tako govori ſ. Karl Boromej.

Kakor je ta ſvetnik govoril, tako je tudi ravnal. V vſih ſvojih opravilih je v’ Boga saúpal in ſe mu je v’ molitvi perporozhal; in s’ molitvijo je vſe ſvoje dela sazhel, je med delam vedno v’ boshjo prizhujnzhnoſt miſlil, in je s’ Bogam ſvoje dela dokonzhal. In bolj ko je bilo kako delo teshavno, s’ vezhim saúpanjem je Boga pomozhi proſil. Satoraj je pa tudi tolikanj velikih in teshkih opravil ſrezhno opravil, ki ſo ſe poſvetnim ljudem nemogozhe sdele. —

  1. Pſalm 54, 23.