zhaſti, ampak le kolikor mi je tega sa boshjo ſlushbo potrebno. De bi samogel Bogu prav sveſto ſlushiti, le to shelim; naj bo v’ dobrim ali v’ ſlabim imenu, naj bo v’ zhaſti ali v’ nezhaſti; kogá je na tem leshezhe? Bogu prepuſtim ſkerb sa ſvojo zhaſt in sa ſvoje dobro ime; naj Bog ſtori, kar mu je dopadljivo, in njegovo je vſe. In ko bi ſe s’ tem, ko ſim sanizhevan in saſramovan, boshja zhaſt pomnoshila, ali bi ne bilo moje sanizhevanje in saſramovanje moja nar vezhi zhaſt? To je nar vezhi zhaſt ſtvari na ſvetu: boshjo zhaſt mnoshiti. — Enkrat je bil edin njegovih ſovrashnikov gerdo opravljanje soper njega naredil, de namrezh v’ nezhiſtoſti shivi. Poſvetni ljudje, ki ſvetiga Franziſhka niſo ljubili, ſo to opravljanje prezej verjeli in povſod rastroſili. Njegovi prijatli pa, ki ſo njegovo ſvetoſt posnali, in ki ſo bili grosno shaloſtni savolj tega hudobniga opravljanja, ſo ga proſili, de naj ſvojo nedolshnoſt ſkashe, sakaj ſizer mu bo to opravljanje vſe dobro ime odvselo, in bo zhe dalje bolj njegovim duhovſkim opravilam ſhkodovalo. On pa je s’ mirnim ſerzam odgovoril: Prepuſtimo Goſpodu vſe to; Goſpod Bog nar bolj vé, koliko mi je zhaſtí in dobriga imena treba sa njegovo ſlushbo; in le toliko ga shelim, in nizh vezh.
»Zhe mozhno hitimò in ſi ſilno persadevamo, perpomozhke najti, de bi ſe obvarovali neſrezh in shaloſtnih pergodb na tem ſvetu, in de bi jih od ſebe odvernili, nimamo ſhe praviga saúpanja v’ Boga. Sakaj ker s’ takim sadershanjem boshjo previdnoſt prehiteti hozhemo, s’tem ozhitno pokashemo, de bolj v’
