Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/98

Stran je bila lektorirana


ſvoje persadevanje, kakor v’ boshjo previdnoſt saúpamo; in de ſe bolj sanaſhamo na zhloveſhko modroſt, kakor na boshjo beſedo.« — Tako govori ſ. Vinzenz.

Boshji ſlushabnik Alvarez je imel hiſhnika, ki je bil grosno ſkerbin sa hiſhne opravila, in sa vſe, kar je bilo sa zhaſno shivljenje potrebno; in je bil v’ grosno velikih ſkerbeh in teshavah, kadar je vidil, de kake rezhi permankuje. Vzhaſi je priſhel s’ veliko shaloſtjo ſvojimu goſpodu ſvoje teshave potoshit; ali Alvarez ga je narpred vpraſhal, zhe ſe je s’ Bogam poſvetoval, in zhe je njemu narpred to teshavo potoshil in ga pomozhi proſil. In kadar je hiſhnik odgovoril de ima prevezh ſkerbi in dela, de ne utegne moliti, mu je ſlushabnik boshji rekel: To bi imela tvoja nar vezhi ſkerb, in tvoje pervo delo biti, ſe Bogu perporozhiti in v’ njegovo previdnoſt saúpati. Pojdi in móli narpred. Kaj miſliſh, de nimamo goſpoda in oſkerbnika, ki bolj sa naſ ſkerbi, kakor mi ſami ſkerbeti samoremo? Narpred ſe Bogu perporozhi, potlej ſtori, kar ti je mogozhe; in ne miſli, de je vſe na tvojim persadevanji leshezhe.

»Kadar ſmo v’ kaki nevarnoſti, zhe je tudi velika, ne ſmemo obúpati in ſerza sgubiti, ampak moramo mozhno na Goſpoda saúpati; sakaj vezhi ko je nevarnoſt, vezhi je tudi pomozh tiſtiga, ki ſe puſti imenovati: Pomozhnik ob pravim zhaſu v’ teshavi[1] — Tako piſhe ſveti uzhenik Ambrosh.

S. Ignazi Lojola je enkrat v’ barki na morji

  1. Pſalm 9, 10.