bil, kadar ſe je ſtraſhin vihar vsdignil, tako de ſo vſi miſlili, de ſe bo barka potopila, in ſo grosovitno jokali in zagovali; le ſ. lgnazi je bil popolnama mirin in nepreſtraſhen, in je leté beſede ſvetiga piſma premiſhljeval: Jesuſ jim je rekel:Kaj ſte bojézhi, maloverni? Tedej je vſtal, in sapovédal vetrovam in morju, in bila je velika tihôta.[1] — Premiſlil je sravin, de bres bushjiga perpuſhenja ſe vetri nikdar ne vsdignejo, in bres njegove volje ſe nobedin ne more na morji potopiti. In je rekel: Zhe je pa boshja volja, de naj ſe tukaj potopim, je tudi moja volja.
»Kakorhitro ſposnamo boshjo voljo v’ kakim opravilu, deſiravno je teshko, ga moramo vender nepreſtraſheno sazheti in ga ſtanovitno opraviti, zhe ſe tudi ſhe takó velike teshave naſproti ſtavijo; sakaj Bog nam bo gotovo pomagal v’ takih delih, ktere po njegovi volji opravljamo.« — Tako pravi ſ. Vinzenz.
Ta ſvetnik je s’ ſvojim velikim in ſtanovitnim saupanjem v’ boshjo previdnoſt velike dela sa boshjo zhaſt in sa svelizhanje duſh opravil. Kadar je ſposnal, de je boshja volja, de naj to ali uno opravilo opravi, ga je ſerzhno sazhel in ga ni vezh popuſtil, in ni obúpal, zhe ſo ſe mu tudi ſhe takó velike sopernoſti in teshave naſproti ſtavile. Ravno takrat, kadar je nar vezh soperſtav in hudobij od ljudi v’ ſvojih dobrih delih preſtati imel, je le ſhe bolj v’ ſamiga Boga saúpal, in je ſhe s’ vezhi ſtanovitnoſtjo ſvoje delo opravljal.
- ↑ Mat. 8, 26.
