zil, inu konz mojga ſtuarnjenja. Pohlevnu proſlim, ſaneſſi, odpuſti, kir vidiſh moje sgrevanu serze, inu dej meni skus tuojo pomuzh poſehmav uſe moje shivlenje po temo sdej sposnanimo zil, inu konzo peljati, koker ſi naprej usamem, inu terdnu obljubem. Satorej proſèm ponishnu: poterdi О Bog to mojo obljubo, inu naprejusetje.
Punctum 2dum. Drugi odſtauk. En Goſpod oskerby ſuoje ſlushabnike s’ uſſo potrebo, s’ ſhpendio, s’ guantam, s’ poſtilo, &c. Satu, deb’ mo ſtem bell ſlushilli. Raunu toku ſtabo obrazha ta veliki Gospod, Bog uſſigamogozhni. Stopi vèn, ogledei ſonze, luna, svesde, oblake, deſh, polje, borſhte, shivino, tize, ribe, &c. Inu upraſhei: ſakai je Bog to uſſe ſtuaril? Sa vol’ tebe O zhlovek. Poidi u’ mejſto na en tershni dan, inu boih neſhil konje, vole, ouze, &c. Boſh neſhil platnu, ſèkno, sheleso, &c. Pojdi u’ Zerku, pogledei okuli ſebe, inu boſh vidil Altarje, pilde, spovednize, pridènſhènze, inu upraſhei: h’ Zhemu je to uſſe? Sa vol’ tebe О Zhlovek. Sdei obſtoj inu ſe sazhudi rekozh: Velik ſi О Gospod , inu uſſe zhaſti, ter huale ureden! neisrezhena je tuoja previdnoſt! Reliqua verò, pravi Sveti Ozha Ignatius, ſuper terram ſita, creata ſunt hominis ipſius causà. Uſſe to drugu раk, kar je na semli, je ſtuarjenu ſа vol’ Zhloveka. Uſſe to drugu, to je: ne ſamu tiſtu, kar je lubesnivu, inu pèr-
