Stran:Basar Pridige 1.djvu/36

u’ Adventu

hudizhe is paklà reſhil, bè zhloveki mejnilli, de Boga reshalit, ny tok’ grosnu velika rèiz: ſdej раk, kir vidjo, de neiso, inu ne bodo nikuli rèſheni, ſi lohku domiſlijo, de je ta greh pred Bogam ena velika gnuſoba. O prekleti greh! kjè je en zhlovek, kateri bè tuojo hudobo ſadoſti ſposnati samogel? En ſami greh Angela u’ Hudizha prebèrne. Ti O zhlovek, kadar greh ſturiſh, ſe omedeshaſh s’ to oſtudnoſtjo, katera te ſtury k’ hudizho. Inu timu je toku, de, kadar bè deſset grehov poloshil na deſset Angele Seraſine, bè sdajzi leti deſset Seraſini deſset Hudizhov poſtalli. Sdei premiſli, kakuſhen ſi ti pred Bogam, kir ſi s’ vezh, koker s’ ſtu grehi omadeshan? inu ti vunèr ſi veſsel, ſe ſmejaſh, ſe igraſh, tàr norzhujeſh? O ſlepota! Uneumnoſt! Ti morebiti mèj- niſh, de ſdei tuoji grehi neſso tok’ gardy, neſso tok’ grosnu teſhki, inu oſtudni, koker ſo bili nekedei? kоker ſo bili nekedajni drugi grehi grosni, inu teſhki, toku ſo tuoji ſedajni. Aku tedej je Bog sa vol’ ene preusetne miſli pogubil tè lube, lèpe Angele, kuliku vezh bo tebe ſhtraffal sa vol’ tulkain tuojih nazhiſtoſti, preklinvanja, goluſanja &c. Ja, ti ſe troſhtaſh, inu praviſh: Bog je dobrutliv, inu miloſtiv. Reiſs je, prov praviſh, al sravèn moreſh vedit, de je dobrutliv, inu miloſtiv pruti uſsèm, inu ne ſamu pruti tebi, tàr vuner je gune savèrgel u’ ta vezhni ogèn, kateriga ſe moreſh ti tudi bati. Slaſti, zhe premiſliſh, de ſi ti sa vol’ tuoje ſlabotne nature