nishal, de je dial: Non ſum dignus, ut ſolvam ejus corrigiam calceamenti. Jeſt neſsim ureden, deb’ niega zhcvlov jermene odvesal. Raunu tokò, keb’ ti ſam ſebe, inu Boga prov sposnal, bè ſtim bell ſam ſebe ponishal, inu Boſhja zhaſt povikſhoval, inu sravèn bè tudi bell popolnema saſtopil, kai sa ena velika hudoba en ſmertni greh u’ ſebi sapopade. K’ vezhi tiga saſtopnoſti ozhe S. Ozha Ignatius, deb’ premiſhloval pervizh: Gdu je ta, kateriga skuſi ſmertni greh reshaliſh ? K’ drugimo kai je greh ſam na ſebi, s katerim ga reſhalisſh ? Inu k’ tretimv: gdu, inu kai si ti, kir ga reſhaliſh?
Punctum 1mum. Premisli, de tiſti, kateriga s’ grehi reshaliſh, je Goſpod Bog. Kai je Bog? Epictetus, en imenitni Philoſophus je bil od ſuojih poduzhenih upraſhan: Kai je Bog? Inu ijm je zilu modru odgovoril rekozh: keb’ vam jeſt mogel prov povedat, kai je Bog, tok’ аl’ be jeſt bil Bog, аl’ Bog bè nebil Bog. Dokler ta huala je ſamimo Bogo toku laſtna, de on ſam ſebe sposna, inu obeden drugi. Samu, zhe ozheſh njega uſsigamogozhnoſt nikuliku sposnati,tok’ ſe rasgledei nad temi od niega ſtvarjenimi rèzhmy. Kadar je Moyſes u’ puſhavi s’ to palizo na ſkalo udaril, inu kir je veliku vodè unkei ſhlu, je uſse sbiraliſhe teh ludi ukup teklu ne ſa mu sa vol’ sheje, ampak veliku vezh sa tu, deb’ ta veliki zhudeſh vidili Num. 20. Sa reſnizo, veliku vezhi zhudu je uvèſ volen ſvét inu uſse, kar
