Stran:Basar Pridige 1.djvu/46

u’ Adventu

nеſrеzhe, podoba tè neſtanovitnoſti, na shivotu bolesni podvershen, u’ duhu smamlen, ſlep u’ tuojih pozhutkah, u’ shelah shivinski, u’ miſleh smoten, karkuli ymaſh sunej greha, je uſse od vezhniga Boga, breſ kateriga nezh dobriga nemaſh, inu tudi breſ njega nezh dobriga naſturiſh, inu ſturiti nemoreſh. Rasgledej ſe, kuliku te je pruti uſsim ludem, kar jih je biiu, inu jih ſhé bo dokonza tiga svetà? keb’ uſsi ludje, kar jih je bilu, inu jih ſhé bo, ukup u’ eni trumi ſtali, Kuliku bè tebe bilu, mei nymi vidit? gdu bè te pogreſhil deb’ tebe lih ne bilu? keb’ te sraven ne bilu, bè bilu raunu tolku pomankanja, koker deb’ enu malu praha mankalu. То je resnizhnu; proſsim ly dobru ſi u’glavo usemi, inu zhes to gledej, de boſh saſtopil, de uſse ſtuari, inu shivali, ja uvèſ voljen ſvet h’ Bogo pèrglihan je menjè, koker en prah , pèrglihan zeli semli, inu Nebeſam. Gentes quaſi ſtilla ſitulæ, & quaſi momentum ſtateræ reputatæ ſunt. Iſ. 40. Ajdie (uſi ludjè) ſo raunu , koker ena kapèlza vode, katera od vejdra kane, ſo dèrshani sa tolku, kokèr en pèrhaj na vagi. Omnes gentes, quaſi non ſint, ſic ſunt coram eo, & quaſi nihilum, & inane reputatæ ſint. Uſi ludje ſо pred nym, kokèr de bè ne bilí, inu kolkèr to prasno nèzh, ſolki pèr njemo veljaljo. Inu ti ſi ſe usdignil, kokèr en puntar zhes tok’ velikiga, inu mogozhniga Boga, inu neſi otel njcmo pokorèn biti, te-