Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/240

ga vlejemo vu posodvo, kera je zo suknom omotana, naj se prehitro ne rashladí. Polek si postavamo mizo, na keri je kotlena plata z' nekimi okroglimi vekšimi ino menšimi luknami, potém kak bi voščéni omotki drobni ali debéli mogli biti, pridelana. Na mizi stoji kolovred, motovilo ali boben. Zdaj veržemo tahet vu vosek, ino vosek se naloví; nato eden konec vun potegnemo, ga vlečemo skoz lukno na plati, ino na motovilo namotamo. Naj voščenim omotkom pomalem dostojno debeloto damo, zato toto tahet z' edne motovile odmotamo ino pa skos posodvo, vu keri je vosek, vlečemo, ino na drugemi strani skoz vekšo lukno vlačne plate potegnemo ino na drugo motovilo namotamo, kera pervi naproti stojí. Toto sem- ino tamotanje voščenega taheta storimo telikokrat, dokelič ne ima dostojne debelote za delanje omotkov. Zadnič toto ovoščeno tahet skoz mokro gobo potegnemo, ino ji damo skos to gladkoto ino lesnočo. Vu fabrikah se znajde za to lastna delna miza, na keri stojita dve motovili, med motovilama pa z' rastoplenim voskom napunena posodva, ino pod njo pundva z' žarjavim vogoljom, na desnemi ino levemi strani pa je vlačna plata napostavlena.