Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/53

Stran je bila lektorirana

51. Kak dugo živíjo delavne čele?

Po skušenji smo presvedočeni, da ne živíjo dugo prek enega leta. Mnoge se skoz vtiče ino druge stvari pojejo, mnoge preidejo v' dežovji, mrazí ino vihérih; zmes tega pa se njihova zguba v' dobrih letnih časih preveno znovič dostavala. Od tega pride, da dober roj 58 ino še več lét star biti zna.

52. Kaj so troti?

Oni storijo tretji stan čel v' roji, ino se od enih tudi trubci, čelaki, čelni možáki, ležáki, imenujejo.

53. Kake spodobe so troti?

Oni so dosta vekši, blizo dvakrat teliki, kak delavne čele. Vse na njih je neskladnešo, kak pa na delavnih čelah; glava je vekša ino bole okrogla, ralec kraljevi, zadek debeléši ino prisečen, kosti neokosmačene, ino le znotrah z' malimi rudečkastimi kosminkami obrašene; na zadnih nogah ne imájo lopačic, zato tudi cvetnega praha nositi ne možejo.

54. Imájo troti tudi žalec, kak delavne čele?

Ne! totega jim je narav zarekla. Mi nje zato znamo bres skerbi, ki bi nas pičili, v' roke vzeti. Či pa nje na zadki stiskavamo,