Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/145

Stran ni lektorirana

140


Sa ranz'ga Josheſa Zhe madeshev kaj ima, De b' njega 's viz uselr 'S terplenja hudih rev.

11. Savoljo ſvojih ran, O Jesuſ! mu odpuſti, Je ga danaſhni dan V veſelje vezhno ſpuſti §kos ſvete maſhe dar, Ki je sa tvojo ſtvar.


IX.

Kaj meniſh, o kriſtjan, Ti hozheſh vedno ſpati,

Odkladaſh dan na dan Od greha ſerzhno vſtati;

Pomiſli, prishla bo Tud' sa-te ſmertna ura,

Al' tebe v' ſvet' nebo Perpravi le pokora.

Le ſmert pravizhniga Je mirna in veſela,

Al' ſmert krivizhniga _ Bo njemu tamkje vsela*- _

Vſe kar ga veſeli, j* Al' kar je tukje lubil, <TT

Kar napzhniga shelij, Zlo vſe bo tamkje sgubil. 4*

Ta ranza mat' je kja^j^, Obrajtana med nami^^i.

In k' bosbji ſlushbi-ſhla Je rada in s' sheljami;

Vſe ſvoje dni sveſto Je v' miru s' nam shivela,

In krishe vſe zhes to . Je s' voljo preterpela.