Stran:Glasi domorodni.djvu/10

Stran je bila lektorirana


Na dan, na zorni dan le hrepeneči,
Oj žalosti! — moč pevsko pogreší;
In tak se vernem z prošnjo na divico,
Mogočne pesmi cenjeno kraljico:

Daj mi v roke, žlahtna Vila!
Bistropevne, glasne citre,
De se pesem bo zbudila
V žive zrake, prostohitre.

Ti od časa si rojena,
Kar je svit svetov bleskečih,
Harmonija kar zračena
Se glasi od zvezd letečih.

Kamor širi se vstvarjenje —
Mili vetric, hrumni piši —
Tvojih glasov je šumenje,
Tvoja pesem se zasliši.

Srečni, srečni! kterim petje
Je donelo v serce milo;
Petje v žalosti zavetje,
V bolečini je hladilo.

Serce rahlo, miraželjno
Ojunači glas mogočni;
Vse budi, de se kardelno
Stavi sili kervotočni.