Kraljeva Sava šumno teka,
Okrog se zlega hrum valov,
Z bregov okrajnih plašno jeka
Ko glas gromeč, ko serd strahov.
Kraljeva Sava, hči Triglava
Naprej ponosno hitro gre;
Zavedna, de nje mati Slava
Oživlja, zopet krepi se,
Nabira si vodice jasne,
Kar jih po krajnskim le šumlja,
Mogočna vala, širost' rasne
Iliram serčnim jih pelja
Pelja in bistro z njim zapoje,
De glas krog in krog gromé:
„Nazaj sinovi polje moje,
Dobite daljne mi meje!“
In jek jezerokrat zapoje,
Z doline vsake in gore:
„Poglej junake čverste svoje,
Za tebe vmreti vsi želé.“
Prav blizo na levi zidovje
Je stariga Pust'ga gradú, 7)
Zarašeno že od mahú
Enako, ko zderto skalovje.
Se čudna povest pripoveduje,
Kako de prišel je v pogin,
Pove za očetom jo sin,
In tak se naprej razglasuje:
Stran:Glasi domorodni.djvu/120
Stran je bila lektorirana
