Stran:Glasi domorodni.djvu/121

Stran je bila lektorirana

Kjer vidiš kamnje tam,
Je bil mogočni var;
Spremenil v prah ga sam
Je grada gospodar.

Pod gradom hišica
V nji zala deklica
Je bila Ančika,
Gospóda ljubica. —

Bil je gostivni dan,
Gostovi vkup grejo,
Gospoda lepi stan
In vince hvalijo.

Pokriva nočni mrak
Zdaj Lipniško že vas,
Zapoje z turna jak
Polnočni trombe glas.

Se Ančiki zazdi,
De ljubiga ne bo;
Detešce položi
V tekočo zibelko.

In trudni vleže se,
Se sanja ji strašno,
De ji vmoriti če
Detešce nje nekdo. —