Stran:Glasi domorodni.djvu/127

Stran je bila lektorirana

Ko take besede izreče
Po skalah jo hitro odteče. —

Mož urno gre domú,
Na noge spravi vse,
Povedba od strahú
Od ust do ust zdaj gre.

Pa še današnje dni,
Vender — nasekana —
Tam zmiraj še stojí
Prečudna lipica. —

*

Razdjal je Slave vse gradove
Nar hujši, urniši osvoj,
Zapregel v sužnost vse sinove
Narodov njenih je — razdvoj.
V deželah njenih silno lepih
Razpora le kraljuje vkaz,
V domačih domorodnih sklepih
Ga ptujca zastrupí zalaz.
Slovenja hodi na drobiše,
Kjer bil sinov je prosti stan,
Se joka milo, glasno zdiše
Od bolečine hudih ran.
Iz spanja kliče svoje sine,
Rešenja moč jim razodé.