Stran:Glasi domorodni.djvu/130

Stran je bila lektorirana

Razdjano je daljno zidovje,
Ga sterla je strašna pošast,
Ki bližnje poseda bregovje
In skerbno varuje kot last.

Ko jasno prisije prihodni
Blišeči za gorami dan,
Se vidi, duhovi de zlodni
Poderli so zidani stan.

Prestrašen tam na razvalinah
Prepaden zidarček stojí,
Vzdigvati na sivih skalinah
Podložnim ga zopet velí.

Kar le so čez dan perzidali,
Podre se prihodnjo jim noč;
Če ravno so stražo deržali.
Ne vstrašijo škrateljna moč.

Noč tretjo pa pervi na straži
Sam mojster razserden stojí;
Tam škrateljna kliče po vraži,
Doklèr se mu ne oglasi:

„Jaz tvoje zidovje,
Ko rahlo prahovje
Bom trešel v razval;
Moč silna je vraga,