Stran:Glasi domorodni.djvu/18

Stran je bila lektorirana


Misli prostiga čutenja
S kaznijo nasledvala;
Serce želno oprostenja
Pa v verige vkovala.

Vzeti hoče mi resnice
Vere, tolaženja up,
Za nebeške pa pravice
Mi ponuja slepi hrup.
V takim dvom serce mi vjame,
Alj za revce čuje Bog,
Čuje Bogek mili za-me,
Odrešiti me nadlog?

Prašam tak ljudi modrejne,
Dneva žarniga svitlost;
Alj ljudi temno bledenje
Ne razkaže mi resnost;
Dan pa mi prejasno sije,
Živo vse je, preglasno:
Nočnomirne le samije
Serce potolažijo.

Svitle zvezde razjasnijo
Serce žaljno, in okó
Čudnomile mi velijo
Poslušati, kar rekó:
Kar ti dan in ljud nemore,
Kažemo mé zvezdice,