Stran:Glasi domorodni.djvu/62

Stran je bila lektorirana


Tak mor'jo vladarstva naredbe
Modrosti le biti nasledbe
In milosti blagi le čin.
Če silo narodi terpejo
Če stiske jih rane užgejo,
Vladarstva se prime pogin. —

Kdo dvomi, de trupla nam ude
Premika, njegove obude
De vzrok je nevidljivi duh?
Iz trupla begoči vun plane, —
Mertvo obleži, se ne gane,
Vid mine, in glas, in posluh.

Vse vpogje čez celo dežélo
Postavi se prosto, vesélo,
Če ljudstva ljubezen živí.
Brez nje pa vladarstvo podre se,
Serd ljudstev obuda potrese,
Katere tolaži le krí.

Ljubezen nar bolje kraljuje,
Ljubezen nar bolje spolnuje,
Kar njene postave rekó.
Oj srečni narodov sinovi,
Če kralji od vas ko bogovi
Razpodli so sužnost hudó!