Stran:Glasi domorodni.djvu/68

Stran je bila lektorirana

Radoljubje.

Je ni moči na zemlji širni,
Enake narodnosti zvirni,
Ki vse protivno pokonča;
De vse, kar se ji zoperstavi,
O njenih sinov zgine slavi,
Ko žertva silna zgub strašna.

Doklèr očetov slavnodrage
Kervi se žarne zadnje srage
Pretakajo po žilicah:
Tak dolgo narodnost ne pade,
Če ravno stresa mesta, grade
Protivua moč že v sip in prah.

Doklèr verší še iz zavetja
Junaški glas domač'ga petja,
Raslega čast se slavnih del:
Še narodnost ni pogubljena,
Nje duša močna ni vmorjena
Doklèr se bo nje glasek pel.