Stran:Glasi domorodni.djvu/70

Stran je bila lektorirana

Čuj, to je sveto rodoljubje,
Sovražniku plačivno kljubje
Naróda naš'ga slavniga.
De narodnost mu ne pospava,
Se krepi njega mati Slava,
Blagó življenje zarod da.

Zato z njim ptujci ne igrajte,
Če mirn je rad, ga ne skušajte,
Alj vredna mu je mati kaj;
Ak mu jo hočete vi vzeti
V krivični pravdi jo zatreti,
Se zbudil bo, ko strašni zmaj.

Iz dola vsokiga in z brega
Donela bo sinov prisega,
Zarekba Bogu rečena:
De varjemo si dom in vero,
Razdjati hočemo zavero!
In Bog jim moč in — zmago da . . .