Stran je bila lektorirana
Posvečenje.
Je blo soparni dan, — hudé vročine
Perpekal je na čelo sončni žar;
Je sužni dan blo naše domovine,
Ko je rešiti nam še ni blo mar;
Čez hribček iz domače me doline
Je k bistri Savi vleklo, gnalo kar
Na hladnoljubi kraj vodá kraljice,
Hladiti si gorkote vneto lice.
In glej! širokovejno lipo zalo
Pod njo zagledam gajno senčico;
S prečudno radostjo me je navdalo
Počiti pod domačo lipico,
Kjer dedov se kardelo je zbiralo,
Za slavno čast za srečo materno;
Počila hočem tudi tu iskati,
In narodniga duha se navdati.
Kot iskra se razširja v plan goreči,
De je gasilo več ne zaduší,
Tak rodoljubja v sercu mi ležeči
Občutek silno zdaj se probudí.
