Stran:Glasi domorodni.djvu/95

Stran je bila lektorirana


Kar peresčikov na trati,
Kar le v gojzdu je glasov.

Kar morje ima peska valui
Kar na nebu je zvezdic;
So ko čversta jelka ravni,
Urni, kakor plam strelic.

Mili kakor vetric hladni,
Silni kakor hud vihar,
Terdni, kakor zidi gradni,
Vneti, kakor sonca žar.

Hčerke zale, zornolične,
Žarnovnete nje kerví,
Vse so blage, ljube, mične,
Čistost sama v njih živí.

Nje besede glas se zlega,
Kakor brona jasni don;
V serce ljubeznivo sega
Vsakí slov ko pevši zvon.

Alj sinovi so skropljeni,
Mati skor brez doma je;
Nje dekliči zapušeni,
Glas nje redko sliši se.

Zmiraj jo še gospodari
Ptujca hrup ošabniga;