Gredoč sem srečal župnika . . . tako je bil potrt in siroten, kakor da nosi troje butar na hrbtu in eno na glavi . . . skoraj da mu nisem groša dal! ,Kako je, gospod Komar, kako je?' me vpraša. ,Nam dobro in zmirom boljše!' mu odgovorim. On se je kislo nakremžil, jaz pa sem se tako smejal, da . . . ná, še zdaj imam solzne oči!
Lojzka. Od smeha?
Komar. Boterca, ti boš skezala, hudo skezala! Ali misliš, da nisem videl, kako si se potuhnila ta zadnji teden? Če se kmet plohe boji, spravi senó pod streho! Glejte jo, še ne kadi ne več, kmalu bo rožljala s paternoštrom. Ti pa Jerman . . . prijeten par! Idealizem nič ne nese, kaj? Poznam vas, drhal! Jerman že vé, kje da je skrinjica pozlačena, zanj pripravljena! Pri županovih si je kar pogrnil — bogato kosilo za učitelja. Kdo bi mu zameril? Misli si: ,Vzemi, vzemi punco iz cunj, če so Je cunje zidane!'
Geni. Kaj ni tvoj prijatelj?
Komar. Tudi prijatelju je treba povedati resnico v obraz.
Geni. Saj ga ni tukaj.
Komar. Bo že prišel! — Lepega tasta si je pa le izbral! Kaj mislite, da je župan v svojem srcu naprednjak? Starega škrpeta bi ne dal za to naprednost! Jeza ga lomi, da nismo njega postavili — tako šlevo! Da mu le z mezincem pomignejo, pa bo že jutri nosil nebo v procesiji.
Hvastja pride s ceste.
