Stran je bila lektorirana
Anka (v lopi).
- Mogočno vzdignil si svobode prapor,
- potisnil si sovraga v brezdna žrelo . . .
(Se zasmeje.) Raskavo! Raskavo!
Komar (zamahne proti lopi). Ni treba!
Anka (iz lope). Da ni treba?
Komar. Napredka ne . . . in ne sovraga . . . in žrela . . .
Anka. Da ne?
Komar. Ples pa ostane!
Anka. Hvala Bogu!
Ob vrtnih durih se prikaže župnik, visok, rejen, ponosen. Gre prav počasi in veličastno preko odra na verando. Vsi mu hité naproti, klanjajo se mu v špalirju, molčé; on odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo; edini Jerman stoji miren daleč ob strani; za kratek hip se srečata pogled njegov in župnikov.
