Stran:Ivan Cankar - Hlapci.pdf/30

Stran je bila lektorirana

pohujšanje vsej fari, posebej še mladini, njih varstvu izročeni.

Komar. Gospod župnik —

Župnik. Pijančevali so od krčme do krčme, nemalokdaj do ranega jutra (Komar se v zadregi priklanja, ostali gledajo nanj); na očitnih krajih so govorili brez­božne govore; v cerkev se niso prikazali, ne k izpovedi jih ni bilo in ne k svetemu obhajilu, pač pa so bili v družbi nepridnih žensk za izgledovanje in spotiko vernim faranom.

Komar. Jaz —

(Duri se tiho odpró in prikaže se Minka; črno je oblečena, lase ima gladko nazaj počesane.)

Minka (govori tiho in sladko). Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Oprostite, častiti gospod župnik, to za­mudo; bila sem pri sveti izpovedi.

Župnik (narahlo odzdravi). Nadalje je bilo med vami tudi takih oseb ženskega spola, ki so bile z necimernim svojim vedenjem na sramoto spolu in stanu svojemu.

Minka. Gospod župnik — (Ostali se ozro nanjo).

Župnik. Tako je bilo. — Da bo odsihdob vse drugače, mi pričajo obrazi in besede. Od srca me ve­seli, da je radovoljno prišlo to razsvetljenje, da ni bilo treba šele solza in bridkosti. Kajti kjer molči zakrk­njena pamet, je treba, da izpregovori grenka izkušnja.

Nadučitelj. Naš učiteljski zbor se zaveda svojih dolžnosti do Boga in do naroda.