Stran:Ivan Cankar - Hlapci.pdf/31

Stran je bila lektorirana

Župnik. Zavedati se mora. — Ker verujem, da spoznanje ni samo na jeziku, temveč, da je tudi srca prešinilo, se mi zdi, da ni potreba obilo nadaljnih na­ukov. Rad bi še rekel: učitelj ostani za svojim plotom, za tistim, ki sta mu ga postavila cerkev in ljudstvo. To se pravi, da naj se ne ukvarja s takimi stvarmi, ki niso njegov posel in za katere ga ljudstvo ne plača. Ako bi gospodar ukazal hlapcu, da naj mu zmlati pše­nico, pa bi jo zapalil namesto zmlatil — kaj ne bo gospodar poklical biriče, da uklenejo hudobnega hlapca? Tak hlapec je učitelj, ki naj bi k veri in Bogu vodil mladino, pa jo pohujšuje. — In zdaj vas vprašam (nadučitelj, Komar in Minka se sklonijo in strme plaho): kdo med vami je tisti, ki zbira malopridneže, pijance in nečistnike v brezbožno društvo ter gradi gnezdo neje­veri in Antikristu?

Nadučitelj (plaho). Gospod župnik —

Komar (vstane). Jermanovo seme . . . med njimi sem ga videl, sam sem ga videl med pijanci in nečistniki . . . Poznam ga . . . očitno je kričal take be­sede, ki bi jih človek še na samem ne bral . . .

Župnik (pogleda najprej Komarja, nato se ozre). M-da . . . ne vidim ga med vami.

Nadučitelj (ves plah). Nisem vedel, gospod žup­nik . . . ne besede o tej žalostni stvari . . . in prosim . . .

Hvastja (je bil vstal). Rekel je, da pride. (Stopi k oknu.)

Komar (za Hvastjo, pogleda skozi okno). Pod oknom stoji! Pa s kom stoji? S Kalandrom, s kovačem . . .