s tistim, ki je svojo ženo v hlev zaklenil, ker je hotela na božjo pot!
Minka. Žalostno je, če se član učiteljskega zbora . . . takorekoč . . . brati s pijanci . . . takorekoč . . .
Geni. Zares — ta mlačnost in malobrižnost . . .
Župnik. Ne sodite grešnika, dokler ga niste klicali na besedo.
Jerman (od desne). Pozdravljeni!
Župnik (vstane in mu seže v roko). Pozdravljeni!
Nadučitelj (žalostno). Kaj ste nam storili, dragi Jerman?
Jerman (začuden). Kaj da sem vam storil?
Nadučitelj. Kako, dragi Jerman, da niste pomislili na svojo čast in na svoj prid!
Župnik. M-da . . . Ne bližaj se grešniku z očitanjem in z grožnjo, temveč z bratsko besedo! — Gospod Jerman, globoko smo vsi užaljeni zaradi vas in vašega nehanja . . .
Jerman. Povejte mi, kaj vraga bi radi od mene!
Župnik. . . . in zaradi vašega nehanja, sem rekel. — Pač vam je znano, da so se časi v naši domovini na lepšo stran zasuknili in da je ljudstvo razodelo, kaj hoče od svojih vodnikov in učiteljev . . .
Jerman. Oho . . . ena lučka že sveti, še drugo prižgite! (Sede.)
Komar. Pomisli, kdo da govori s teboj!
Jerman. Kaj? Tudi ti, Rodomonte? Jaz se obrijem ter si obujem sandale!
