pijanec tam na cesti — če bi, recimo, kričal in mahal: tako in tako jo moje prepričanje, kdor je moje sorte, hodi za mano . . . kaj bi storil pameten človek? Stran bi se ozrl in bi šel po svoji poti. — Gospod, če pa bi se jaz tako nemarno vedel, in če bi se vi tako nemarno vedli — kaj bi reklo ljudstvo? Reklo bi: nisi vreden da si moj učitelj in vodnik, med pijance pojdi in nečistnike, njim prerokuj, ki mednje sodiš!
Jerman. Še ne vem, kam da bi obesil to predolgo suknjo.
Župnik. Povedali so, da zbirate sumljive ljudi v društvo, ki ga imenujete izobraževalno.
Jerman. Poštene ljudi.
Župnik. Še hujše, ako so pošteni ljudje. Kajti — kdor pohujša enega teh malih —
Jerman. Bral sem. (Vstane.) Tako smo torej opravili. Hvaležen sem vam, gospod župnik, za blage besede in modre nauke; tudi vam nič ne zamerim, da se spotikate ob stvari, ki vam ne stoje na potu; saj vemo, da so ljudje na svetu, ki iščejo kamen v puščavi, da bi se spotaknili óbenj.
Župnik (vstane; resno in trdo). Slišali ste, da sem govoril z vso tisto milosrčnostjo, ki se kristjanu spodobi; ali spodobi se kristjanu tudi strogost v boju za vero in za vernike.
Jerman. Razumel sem, še preden ste rekli in še preden ste me klicali pred ta tribunal. Kaj bi se obotavljali ter lazili krog hiše, ko vemo vsi, kje da so vrata? Besede so bile dolge, ukaz pa je bil kratek:
