Stran:Ivan Cankar - Hlapci.pdf/42

Stran je bila lektorirana

Jerman (vstane). Kaj bi?

Ženska. Kaj da bi? Ali si ti tisti Antikrist, ki nam otroke zapeljuje, da kradejo in požigajo in grdobije uganjajo? Ali si ti tisti?

Jerman. Mati —

Ženska. Nisem tvoja mati, Bog me varuj! To ti povem in to sem ti prišla povedat: daj ti satanu svoje, če jih imaš, mojih otrok ne dobiš več na izprégled, pa pošlji biriče ponje! Ali misliš, da sem jih izredila za tatove in požigalce? Rajši jih ubijem še danes ta dan, ko da bi jih Antikristu zapisala! — Tudi ti boš še na zadnjo uro Boga klical, ali takrat te ne bo slišal! — Sram te bodi! (Pljune predenj, zaloputne duri in odide.)

Kalander. Rekel sem — vsa fara je pijana, po­sebno ženske.

Jerman. Poslušal sem že obilo takih gostov; čudno se mi le zdi, da so jim besede vsem enake — kakor da govoré iz enih ust.

Kalander (vstane). Tako ali tako — ukazi; gospod, kakor te je volja; troje nas bo tam.

Lojzka potrka na duri in odpre.

Jerman (stopi urno k Lojzki.) Pozdravljena! Ali si —? (Se okrene h Kalandru.) V nedeljo teden.

Kalander. Troje nas bo tam. Pozdravljen, go­spod! (Odide.)

Jerman. Ali si prinesla? Kaj si prinesla?