Stran je bila lektorirana
Jerman. Kakor je sojeno! (Stopi počasi proti mizi.)
Mati (od desne, postane na pragu; s tihim glasom). Franc!
Jerman. Kaj ukazujete, mati?
Mati (stopi k njemu). Glej, Franc, otrok moj: ni dolgo več . . . do svetega božiča, mislim . . . ko mi bodo zvonili na to zadnjo pot . . . usmili se mojega srca, in svoje duše se usmili . . . Glej, na kolenih klečim pred teboj — (poklekne trudoma) ne zavrzi Boga!
Jerman (se skloni, da bi jo vzdignil). Mati!
