Krčma. Na levi vhod s ceste, na vsaki strani okno; zadaj odprte široke duri v posebno sobo; na desni male duri v domačo izbo krčmarjevo; mize in stoli, ob steni klopi; v desnem kotu velika kredenca.
Kalander in dvoje delavcev sedi za mizo na desni. Jerman pride od leve; ogrnjen je v suknjo; obraz resen, skoraj žalosten.
Jerman (zakliče mimogrede proti durim zadaj). Vodé mi prinesite! (Obesi klobuk in suknjo na klin ob desnih durih.) Kako je?
Kalander. Slabo vreme kaže, gospod! Troje žensk je na poti pljunilo za menoj; húdo znamenje.
Delavec. Za cerkvijo so bile zbrane; klopotalo je, kakor na veliki petek.
Krčmar (prinese vodé). Da vam povem, gospod, pa nikar ne zamerite: ker sem že obljubil, ne bom snédel besede . . . ali zanadalje zborujte rajši drugod . . . Jaz, veste, ne maram zdražbe . . . krčmar sem . . . krčmar za vse poštene ljudi... Nikogar ne gonim od praga . . . če pridete — pozdravljeni! Ampak sitnosti ne maram . . . je že tako, gospod, ne zamerite! (Odhaja.)
Jerman (si je bil natočil vodé, pa jo izlije na tlà). Če je tako . . . prinesite mi rajši vina! (Krčmar vzame s kredence steklenico, odide.)
