harjem, kaj? Koliko pa jih je? Kje pa so? (Se okrene proti ljudem.) Danes je sodnji dan . . .
Kmečki fant. Kaj boš ti pokazal? Komu boš ti pokazal ?
Kalander (Pisku). Ne kriči, muha pijana!
Pisek (se okrene). Pijan? Kdo je pijan?
Delavec. Pijan si ko tele, poberi se od te mize!
Pisek (stopi za dolg korak nazaj in se odkrije). O, gospôda imenitna, nikar ne zamerite! (Se prikloni in govori spačeno.) Oprostite, ako sem bil tako svoboden, da sem se takorekoč . . . usodil . . . (Se okrene do ljudi.) Da mi nikar od vas kdo ne moti te imenitne gospôde! Gospôda je rada sama zase! Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (Se okrene do Jermanovega omizja in se pokrije.) O ti lakot ti lačna! (Jermanu.) Kdo pa si? Mi te redimo, lakot, pa bi nas po strani gledal in še zgago delal? Kaj pa nam je treba zdražbe? Jaz ti povem: le nikar ti preveč ne pihaj, opalil se boš, da bo joj . . . (Se okrene ter gre med ljudi.) Taka lakot, kaj? Pa ta da bi nas učil, kaj ? (Govori dalje; mnogokdaj se čuje njegov glas: »gospoda«, »lakot«, »kajžarji«, »kaj?« . . . Izba se je bila že skoraj napolnila.)
Kalandrovka (od leve; govori zelo hitro in s tenkim glasom). Ali je tukaj? Je že tukaj! Že sedi med nejeverniki in antikristi, zapravlja svojo dušo, dela sramoto sebi, svoji ženi in svojim otrokom . . .
Kalander. Vedel sem, da ne bo zamudila! — Bog daj, stara! Na, pij!
