zadaj, stopi malo bliže). Ali da bo pridiga v tej hiši? Božja beseda je sveta v cerkvi, pa tudi na cesti in pod kozolcem. Tudi jaz, ljubi kristjani, bi vam povedal, kako bomo stali v dolini Jozafat —
Kmet. Zdaj še nisi na vrsti, Nace!
Kmetica. Naj le govori, Nace! Boljše bo le povedal nego šolmašter.
Nace. Ljubi kristjani . . . ko bomo stali v dolini Jozafat —
Kalander. Môlči, šleva!
Jerman (vstane). Prijatelji!
Nekaj glasov. Kaj prijatelji? Kdo ti je prijatelj ?
Jerman (govori spočetka mirno in počasi.) Prijatelji, na obrazih se vam pozna in besede nam pričajo, da ste prišli poslušat in gledat predpustno burko. Tudi ste prišli z drugo mislijo, ki je, pošteni kakor ste, ne skrivate za hrbtom: da poslušate burko do konca, nato pa šaljivca opljuvanega poženete na cesto. Prav je, da ste dobre volje v teh žalostnih časih, ko draginja tare in davki tiščé —
Glas. Ali nas ima za norca?
Jerman. Vendar pa vas nisem klical — ne da bi to žalost rešetali in ne da bi burke uganjali. Tudi se nismo zbrali, da bi v tej krčmi Boga odstavljaji in zoper cesarja se puntali. Ponižna in miroljubna je naša namera in mislim, da jo izvršimo v prijaznosti. — Kakor ste se učili, je od Boga vse, kar je na svetu —
