Stran:Ivan Cankar - Hlapci.pdf/62

Stran je bila lektorirana

Ženski glas. Kaj mu je treba, da nosi Bogá v ustih?

Jerman. Vse je od njega, le neumnost ne. Kar storimo zoper neumnost, je storjeno po njegovi volji, ki je vsegaveden in ki je pamet na svet poslal. To sem vam povedal, ker ste me krstili za aposteljna sa­tanovega, še preden sem usta odprl.

Ženski glas. Sam se je krstil.

Jerman.' Veliko jih je med vami, ki so nauka željni — tiste kličemo v svojo družbo; izpregledali bodo ter bodo spoznali, da katekizem ni vse učenosti začetek in konec, da je čas porušiti plotove, ki so jih postavili človeku duhovni in posvetni jerobi. Veliko pa jih je tudi v naši deželi, veliko in preveč, ki bi jim ne pomagalo, če bi Bog poslal nádnje vseh četvero velikih ter dvanajstero malih prerôkov.

Kmet. Ali nas ni za bebce razglasil?

Jerman. V tako noč tudi mi ne bomo posvetili; naj sama v sebi gnije! — O, ne bila bi težka ta vojska zoper neumnost — duše so žejne, same bi šle k stu­dencu! Ali neumnost ni le neumna, temveč je tudi bogata. Zato so jo sorodniki zaklenili v izbo in so ji rekli: „Nikar ne hodi na cesto, da ne zapraviš svoje neumrljive duše; za pečjó ostani in stradaj, pa boš deležna večnega veselja!" — Uboga neumnost sedi za pečjó in strada, zvesti varuhi njeni pa veseljačijo ter se redé za njene svetle cekine. — Zato je potreba, da razgalimo te varuhe ter jih pokažemo ljudstvu: glej, tvoj pastir!