Stran:Ivan Cankar - Hlapci.pdf/65

Stran je bila lektorirana

Jerman (je stal za trenotek osupel). Kakšna je bila beseda, ki ste jo rekli? Kaj ste iznašli, da bi me do dnà ranili? — Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!

Glas (od okna). Ali ste možjé, da poslušate?

Glasovi (vsivprek). Lákot! — Ti nas boš zmerjal? — Na cesto! — Udarite! —

Jerman (stopi z eno nogó na stol, z drugo na mizo). Hlapci! Med vas bi Kristus ne prišel z besedo, prišel bi z bičem! Norec, ki se je napravil, da bi vam odklepal to pamet devetkrat zaklenjeno —

Glasovi. Zadosti je! Kdo je hlapec? (Ženski glasovi.) Ali ste možjé ali niste? Ali da ga mé razpraskamo?

(Možjé so vstali; kozarci zazvenče; miza v ozadju se je bila prevrnila.)

Delavec. Kamenje! Zaprite okna!

Kalander. Gospod, nehaj!

Glasovi. Kdo je hlapec? — Udarite! —

Jerman. Hlapci, obsojeni za hlapce —

Glasovi. Kdo?

(Čaše žvenkečejo, leté proti Jermanu: nenadoma se prime za glavo in omahne s stola.)

Nace. Ne greha, ljudjé krščanski, ne greha! Ne krvi! (Kmetje ga sunejo v stran in silijo proti Jermanovemu omizju.)