Lojzka (Jermanu). Pozdravljeni! (Mu seže v roko.) Ali ne počakate, da izvemo, kdo nam bo gospodaril?
Jerman. Dovolj sem že slišal danes vvodnih člankov! (Odide na cesto.)
Geni. Bog sam vedi, čemu se ljudje lasajo! Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!
Minka. Ta mlačnost —
Geni. In malobrižnost —
Minka. Ti bi se ne genila, če nas že danes ta dan vse povrsti napravijo za mežnarice in tercijalke!
Geni. Ne bi se! In mežnarice, mislim, da bi boljše plačali.
Minka. Jaz se vsa tresem. Kosila nisem in tudi večerjala ne bom . . . Še eno uro . . . ne, komaj še pol ure, pa bo zapisano, potrjeno in zapečateno . . . če nam ugasne solnce svobode na vekomaj . . . ali če . . . pomisli, sinoči se mi je sanjalo, da sem rake jedla . . . kaj le pomeni?
Lojzka. Izboljšanje plače.
Minka. Kaj nimate ne srca, ne pameti, da se smejete, ko se tla majó pod nami? In praviš, da si izobražena, kadiš cigarete . .. vsak izobraženec bi moral to uro . . . poglej Komarja! Že tri dni pije, čisto bo podivjal . . . od same navdušenosti! Ampak med nami jih ni mnogo takih . . .
Geni. Ki bi po tri dni popivali? (Natakarici, ki pride z verande.) Čašo piva!
