Stran:Jenko Vaje 1.djvu/11

jo obideta in z naglim korakom je stopala proti spavnici, glavo polno čudnih načertov, kteri so se, ko je zaspala v spanje spremenili. Pri vsem tem pa vendar cel čas na Županovega ni nič mislila, čeravno se je njemu vso noč sanjalo od njene prilične postave in njeniga priljudniga obličja. Drugi dan je bilo ravno pol dvanajstih- ko se je množica po dokončani veliki maši iz cerkve vsula, to je žene in možje, ker fantje so že pred zvunaj vogle podpirali, v kljub de so jih fajmošterje tolikokrat kregali in že tudi s palico nagnali. Županovemu Janezu reče Jenekov Matija, "kaj čedno nevesto boš dobil, dans se je z novo pesmijo prav mično odrezala." Ko so se tako pogovarjali, zagleda jo postavo velicega moža palico v roki in torbico čez ramo, ki jo je med nogradi proti cerkvi naglo mahal. Bil je veliki Boštjan, ki je že dolgo službo čednika za vso faro opravljal, pred 14 dnemi pa