Stran:Jenko Vaje 1.djvu/120

Stran je bila lektorirana

Kjer je pri vsakim rusovskim napadu premoženje gorjancov v nevarnosti, Čerkesi tudi kaj junaško branijo svoje vasi.

Tri natvorne ovire Kavkaza sovražnika varujejo, ki od severa prilomasti: Močvirje na štepah pri Kubanu in Tereku; pervotni gojzdi orjaških bukov, hrastov, jesenov, javorjev, kteri vse visočine in doline nižjih gorá z gosto čumo pokrivajo, ---- in visoke planine, ktere visoko, visoko v zrak svoje glavé dvigujejo, in ktere so zadnja terdnjava in zadnje pribežališče prostih gorjancov.

Čerkesi so revno ljudstvo, in ta revšina bo zmiraj večji, kolikor težji bo zveza s turško-aziatskim bregom. Kar je časih, ko se je še Sultan gospoda Kavkaza mislil, iz Čerkeškiga prišlo zraven deklet za babišča, nekaj volne, kož, loja, voska in sterdi, ni bilo misli vredno. Še manj so pa v Kavkaško iz druzih dežel pripeljali. Čerkesi kupijo le tobaka, soli in vojaške priprave. Tem prostim ljudem, ki so z malim zadovoljni, pičli domači pridelki zadostijo.

Za vero se Čerkesi malo pečajo, nikakor niso iskreni Mahometanci. Kakor druge neizobražena ljudstva tudi oni sovražijo ptujce, so nepremakljivo ojstri proti sovražniku, so sumljivi proti sosedu in prijatlu, imajo nenasitljivo lakomnost in nezaupljivost, so potuhnjeni in se nad vsakim mašujejo; pa tudi ljubi Čerkes svojo deželo in navade prednikov, ljubeznjivo spoštuje svoje očete in starčike, je gostoljuben in za svobodo vnet.

Kar telesno hrabrost in ročnost zadene, Čerkes kaj zlo Rusa prekosi. Njega presune nadušenje za svobodo in neodvisenost, ktere Rusovski prostak kar nič nima. Če 50 Čerkeskih jezdicov 500 černomorskih kozakov napade, le zadnji navadno pete brusijo.