tako dobro barantati. Pa ker imam danes ravno čas, bova pa skupaj tje šla, saj se mi ravno zljubi en kozarec ga zverniti, i tebe pokrepčati, ki si mi upanje tako dobrih spričb napravil.
Ko bi me bili s krampom po glavi butili, ne bil bi se tako prestrašil, kakor ko so mi od te, po njih mnenji prevelike dobrote, od kupice vina namreč spomnili. Pa kakor sim ostermel tako hitro sim se zopet zdramil. »Vi ste pre dobri striček rečem mal' bolj tiho, ki mi na vso to jezo še v kerčmi eno veselo popoldne napraviti hočete. Zdaj je še le enajst, se grem domu malo očediti, saj vidite, de sim še ves prašen. V dveh urah sim zopet tu. Srečno striček, dober tek!
Solze Slovencove.
III.
Buči morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko.
Ko po tebi hrastov brod
Vozil je slovanski rod;
