Stran:Jenko Vaje 2.djvu/112

Stran je bila lektorirana

in de Polonco ktero je sam poprej za naj gorjo imel v marsikaki zadevi prekosi. Zahajal je zdaj raji tje, in takrat nekako raji, kadar je vedil, de očeta doma ni. Pripovedoval ji je zdaj pozimi, ker so bili dolgi večeri, in ko je Meta predla , od svojih vožinj po Hrovaškem, kar je ona kaj verno poslušala. Od ljubezni pa je še malo vedila ali pa nič, ker romanov ni brala, plesiščev tudi ne obiskovala; zatorej se ji je tako smešno zdelo, de se je vselej Andrejevega prihoda tako veselila in de ji v njegovi družini ure tako naglo teko.

Brati je sicer toliko znala, de je zvečer dela od svetnikov ali kake druge dušne paše brala, drugo omiko pa ji je nadomestovala narava.

Ljudje niso torej brez uzroka šepitali, de bo še ta predpust, gotovo pa po veliki noči ženitvanje. (D. sl.)


Mladeneč in potok.

(Zl. S. Jenko.)

Mlad.
Kam potok valove nemirno vališ?
Čmu dalje in dalje le vedno hitiš?
Ne beži tak urno, glej zlatih cvetlic
Ostati ti tu nagovarja te klic.