kor bi sicer bili, če bi ne bilo vode pri njih. Rekli smo že da se voda bolj počasi ogreva kakor terda zemlja. Ogreva se voda tako da se toplota od nar zgorniši plasti k zmerom nižjim prostira, kar se pa le prav zlagamo godi; temu nasproti se pa terda suha zemlja kaj hitreje ogreje. Drugač pa se voda izhladi, namreč po plastih kadar se solnce že bolj zatonu bliža, posebno pa po noči se zrak nad vodo hitro ohladi; torej se mora toplota med zračno in vodeno plastjo poravniti (zračna) zračna plast vodeni mnogo toplote odtegne. To toploto odtegne nar prej zgorniši vodeni plasti, ta se ohladi, se oteži in se mora potopiti in ena bolj gorka plast na njeno mesto stopi. Kadar se tudi ta ohladi in oteži, se tudi potopi in tretja plast na njeno jo nadomestuje. Tako se plast za plastjo versti tako dolgo, kakor noč terpi, tode to ohlajenje vode gre le počasi od rok.
Med tem pa se je suha zemlja kaj urniše ohladila, kakor se je po dnevi hitreje ogrela. Zato je dosledno tudi zračna plast nad suhim bolj merzla kakor nad morjem, torej se te dve plasti tako dolgo pretekate, da imate enako toploto. Torej pride znad morja gorkeji zrak in stori, da je temperatura na privodnem suhem višji, kot bi sicer mogla biti.
