z maternim mlekom kot sveto, brezpomotno vsé
vserkali, ne z lepo, in ne siloma vzeti ne pusté.
Reci kmetu, da ni duhov, da ni čarobnic, ali tako
imenovnih copernic, v pričo tebe se ti bo
posmehoval. Rekel ti bo: Kako pa sicer lasje kviško
pridejo in potem v toči spet nazaj padajo.
In reci mu; da veter lase zanese v zrak, in časih
še težje reči, terdovratno bo pri svojem mnenju
ostal. Govori mu na dolgo in široko, da tako
imenovane veše so prazni zrak, ki se vname in da
je tacega zraka v rudarijah, na grezeh in drugih
močirnatih krajih veliko, prav nič ne boš pri
njem opravil. Tako Cook pri svojem brodarenju
v južno morje mornarjev nikakor prepričati in
pregovoriti ni mogel, da je kos manji ledu večji, ali
da manj več prostora potrebuje, kakor voda, iz ktere
se je naredil. Bilo je namreč treba hladne pitne vode,
navadna morska voda pa, kakor znano, se ne more piti.
Torej je mornarjem ukazal, ledu v sodove
natlačiti, da bi se stajal. Ti pa tega nikakor storiti
niso hotli, rekoč: Kadar se bo led v sodeh stajal, se bo raztegnil in nam bo vse sodove raznesel
in še barko poškodoval. Mogel jim je šelej pri
manji posodi, z ledom napolnjeni pokazati, da led
kaj več prostora vzame, kakor voda, ki se iz ravno
tistega ledu naredi.
Očitnega dokaza je torej treba, da se termasto ljudstvo pregovori, ali kje čemo tacega za premikanje zemlje okoli osi, premikanju solnca okoli zemlje nasproti, dobiti. Dosti je dokazov, bolj ali manj očitnih, tode ravno manj očitni so vsacemu pred očmi - in kakor se sicer zgodi - tak dokaz nepre