kanza. - Haserle über die plot springerle. - Die Postawa will es so - - op.
Zdaj pa že mladina ne zna več Nemškega govoriti in komaj še stare razume, ki jo po svoje vdarijo. Ko sim enkrat enemu pastirju rekel mi kaj po soriško spregovoriti, mi odgovori: "Zastopim dobro, pa rïti ne morem." Komaj je 50 let od tiste župnikove postave in Soričani že med sabo malo po svoje godejo, ko bi jih pa kak ptujic slišati utegnil, pa nobene nemške besede ne zinejo. Pri ti priči bi jim koj sramota kri v lice zapodila, posebno pa dekletam, ktere kar niso pripraviti nemško govoriti. Bog ve, če se tudi Slovenke domačega jezika sramujejo?
Pa kam sim zabredil, saj sim mende od lepega prozora govoriti mislil, kteri se verh planine začudenim očem odpre! Ko je pa zdaj predaleč nazaj iti, pa raji v Sorici ostanimo in krog sebe poglejmo.
Malo od vasi na lepem gričku se dviguje rudeči stolp farne cerkve, kraj ktere košate lipi župnikovo lepo hišo senčite. Krog in krog grička so le malo viseči bregovi čez in čez z vsakdanjim kruhom in s sočivjem obsejani, kar vse prav lepo podobo daje. In res sim mislil pred dvemi leti, ko sim v nekem kozelcu vedril, to podobico na popir pritisniti, pa ni ratalo, ker naloga je bila pretežka. Globoko v dolini se tihi potok Sora v solncu blisketa, kraj kterega, če se ne motim, rudeči in černi govedi z repom muhe branijo. Naravnost proti jugozahodu meji porezani Porezen to okolico; blizo verha se bela hiša blišči, ktere prebivavci morajo tri ure dalječ po sterminah in skoz germovje Boga častit
