Terdivši de to bo slovelo,
Rudeča v ti družbi, prijatelj, je čert,
Rumena zavist je in černa je smert,
Za tebe so, votli nemškutar!
Slovenja, ne bojte se, rešena je,
Junaško namembe dosegla bo vse,
Odpadnika kljub je ne moti;
Le včasih oserčje ji serda kipi,
Iz čiste de matere snet se rodi,
In tako snetivca zaroti;
Ti tujcu nemarno si svoje predal,
Pod mizo njegovo boš trohice bral,
Podnožnica, votli nemškutar!
Viribus unitis.
(Ob prihodu presv. ces. Franc Jožefa v Terst 1850. 1.)
Osoda, glej! na bregu Jadre slavne,
Sklenila je mogočne sile tri:
Taljanski um svitlosti starodavne,
Izkušeno Slavenstva hrabro kri,
Germanskih ved modrosti bistroglavne;
Zvarila vse je v stik edinosti,
De svetu tak očitno znamnje dade:
Kam "viribus unitis" priti znade!
Po klicu tim se verlo breg obnaša,
Mogočni Terst namembe cil spozna,
Deržavi v prid, Evropi v kinč naraša,
Podnebjam trem teržestva cvet velja;
Po vednosti le ude svoje praša,
Ne gleda: kdo jim kerstne liste da,
Do Tebe pak zvestobo vsim naroči
In "viribus unitis" jo zvedoči!
In tak Ti dans veselo blagor vriska,
Iz tisuč pers Ti poje slave glas.
Iz tisuč lic ljubezni plamen bliska,
Kreposti vse oberne Tebi v kras!
In če se kdaj poverne doba stiska,
Zaupaj, knez, in kliči zveste nas!
Ko skalnat breg valovju bomo stali,
In "viribus unitis" piš pregnali.
