Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/143

Tak svojim dá prihod na znanje,
Vse krog zbudí se radoved.

Če kak potok dereč ga vstavi,
Je koj gotov, pripravljen, smel,
Se zakadí v vertín deravi,
Ko de bi tek takrat začel.
Popotnik se vtopi prederzni,
Mu v gerlu vrè že curk na curk,
Pa konj plavar ga dvigne berzni
Na suhi breg iz vodnih burk.
In drugikrat on štor uhvati,
Ki trešne v tok ga hud vihar,
Po roglih ga vse krog obdati
Z orožjem, to je pervi mar.
Obesi na-nj vso reč morivno,
Ki pride v pest, ko samostrel,
Al puško, širit, in verv davivno,
Ter sede sam na sredo smel.

Noč tiha je, rujove reka,
Ki naglo ga navdol derví.
Stražar kozak na komu čeka,
Obernene v potok očí.
V sumenju vod po reki plava,
Tam proga senc, neznatna skor,
Pa njemu past, osod nastava,
Nedvomni kvar, zna biti vmor.
Al se spomin nekdajne bitve
Po glavi ti vertí, kozak?
Po zmagi al doní molitve
Zahvalne v posluh ti tak?
Al misliš ti na dom očeta,
Na mirni Don, na sladko noč,
Objemala ko je objeta
Te milica na moč, na moč?
Kovarni sanj! — izid grozi ti,
Ohrani Bog vas, mili kraj,
Krasavice, vi vžitki skriti,
Kozaka več ne bo nazaj.
Skrivaj na breg Čerkes poskoči,
Se bliža tiho — ko se zdi,
Nameri v cilj — in puška poči,
Kervav kozak se v dol valí.

Deževje ko nastopi pišno,
Končavši s tim se bojni ples,
In mirno sam z družino hišno